Delo pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc
10.11.2017 - avtor: Teja Primc
Škodljiva raba ali celo odvisnost od alkohola lahko povzroči veliko materialno škodo in posledično ogrozi varnost in zdravje delavcev ter drugih, udeleženih v procesu dela.
Kaj pravi zakonodaja?
Zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu obravnava alkohol kot dejavnik tveganja, tako je v 51. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/2011) določeno, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Sodna praksa narekuje, da je delavec, ki se je spravil v stanje alkoholiziranosti ali pod vpliv mamil, ravnal naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti in je na ta način kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Na ta način je podana krivda delavca, ki je pogoj za odškodninsko odgovornost le-tega (177. člen Zakona o delovnih razmerjih).
Izvedba preizkusa
Postopek preizkusa alkoholiziranosti v delovno-pravni zakonodaji ni definiran, zato mora delodajalec imeti način in postopek ugotavljanja alkoholiziranosti na delovnem mestu opredeljen v internem aktu podjetja, z vsebino katerega morajo biti seznanjeni vsi zaposleni. Pri tem je pomembno, da delodajalec upošteva tudi določbe ZDR-1 s tega področja ter, da ne krši katere od temeljnih človekovih pravic (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic, itd.). Ker velja prepričanje, da so inšpektorji tisti, ki ugotavljajo alkoholiziranost delavcev na delovnih mestih, inšpektorat RS za delo pojasnjuje, da inšpektorji ne razpolagajo z merilniki prisotnosti alkohola v izdihanem zraku (alkotestom) in niso pristojni za izvedbo teh postopkov. Tako se delodajalci za ugotavljanje alkoholiziranosti delavcev na delovnih mestih poslužujejo zunanjih služb, zelo pogosto zasebnih detektivov, katerim izvajanje alkotesta omogoča 26. člen Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1).Vsakemu zaposlenemu se lahko odredi izvajanje preizkusa alkoholiziranosti neposredno pred nastopom dela ali v delovnem času, prav tako se lahko vsakega zaposlenega napoti na strokovni pregled k izvajalcu medicine dela. Delodajalec za izvedbo preizkusa sklene pogodbo s strokovno usposobljeno osebo – detektivom (ki to dokaže z ustrezno listino in veljavno licenco detektiva) in ji da pisno pooblastilo za izvedbo postopka. Detektiv na lokaciji pozove zaposlene k opravljanju preizkusa alkoholiziranosti, jim predstavi delovanje alkotesta in jih seznani z izvedbo testa. Merska enota, v kateri je izražena vsebnost alkohola je miligram na liter izdihanega zraka, katerega največja dovoljena raven je 0,24 mg/l. Ob izvedbi preizkusa mora biti prisoten tudi delodajalec oz. predstavnik delodajalca, ki v primeru prekoračitve dovoljenih vrednosti alkohola v izdihanem zraku vinjenega delavca odstrani iz delovnega procesa, ob tem pa mora poskrbeti tudi za njegovo varno pot do doma. O preizkusu se pripravi zapisnik, ki ga podpišejo predstavnik delodajalca, testiranec in detektiv.
Dobro je vedeti
Hitrost prehajanja alkohola v kri je odvisna predvsem od vrste pijače in ob tem zaužite hrane. V povprečju je potrebno dobre pol ure, da prideta v kri približno dve tretjini zaužitega alkohola, ostanek pa v nadaljnjih 60 do 70 minutah. V povprečju se 0,07 mg/l razgrajuje eno uro. Če ste imeli ob 00.00 uri 0,95 mg/l, boste zjutraj ob 7. uri na poti v službo imeli še vedno 0,48 mg/l, dopoldne pa še vedno nad 0,24 mg v litru izdihanega zraka.
Posledice
Ni delovnega mesta, na katerem vinjenost ali vpliv prepovedanih substanc ne bi motila normalnega opravljanja dela. Največkrat se to kaže v vse pogostejšem koriščenju bolniškega staleža in v povečanju nesreč na delovnem mestu. Delavci, ki imajo težave z alkoholom 16x pogosteje izostajajo z dela in so 3,5x pogosteje udeleženi v nesrečah na delovnem mestu. Delovna storilnost delavca se zaradi težav z alkoholom zmanjša za okoli 25 %. Posledično se poveča število napak v delovnem procesu, vse pogostejši so konflikti na delovnem mestu, kar vodi v poslabšanje odnosov med zaposlenimi in delovne klime.Po ocenah mednarodnih raziskav je v Evropski Uniji od 5 % do 20 % delovne populacije ali odvisne od alkohola ali v nevarnosti, da postane odvisna. Zgodnje odkrivanje in ukrepanje na področju odvisnosti in tveganega pitja ter škodljive rabe alkohola je težavno in dolgotrajno delo. Delavec za kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja delodajalcu odgovarja disciplinsko ali odškodninsko, v najhujših primerih kršitev pa lahko delodajalec zoper delavca sproži postopek redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na tem mestu se nam zdi smotrno opozoriti tudi na preventivne posege, ki zmanjšujejo razširjenost tega problema in na katere ne smemo gledati kot strošek, ampak naložbo v prihodnost. V delovnem okolju preživimo tretjino svojega življenja, tako le-ta bistveno vpliva na zdravje zaposlenih, posredno pa tudi na zdravje skupnosti in okolja. Zato je pomembno, da si pred alkoholom na delovnem mestu na zatiskamo oči, ampak ukrepamo. Z ustrezno alkoholno politiko lahko delodajalec in delovno okolje vplivata na delavca, da omeji količino in pogostost uživanja alkoholnih pijač, ga motivirata, da poišče psihosocialno pomoč in se vključi v programe zdravljenja odvisnosti od alkohola.
Za izvedbo alkotesta ali testa o prisotnosti drugih prepovedanih substanc lahko vedno pokličete Detektivsko agencijo Evidentium: Kontakt.