Okrogla miza Detektivske zbornice RS se je odvijala v sklopu 17. dnevov varstvoslovja, ki so letos bili 7. in 8.6. v Kranjski Gori. Dogodka se je udeležilo lepo število uglednih gostov, med drugim tudi premier dr. Miro Cerar. Odprli in razpravljali smo o vprašanjih državne regulative detektivske dejavnosti in privilegiranem položaju državnih uslužbencev, ko gre za preverjanje disciplinskih kršitev, kot so npr. neupravičena izraba bolniške odsotnosti ter goljufanje pri prikazovanju in povrnitvi potnih stroškov za prevoz na in z dela, o katerem smo že pisali. Na okroglo mizo so bili povabljeni z Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, Inšpektorata RS za notranje zadeve, Fakultete za varnostne vede, Varuhinja človekovih pravic RS, Ministrstva za javno upravo in predsednik Detektivske zbornice RS. Razen dekana Fakultete za varnostne vede in predsednika DeZRS, se okrogle mize o najbolj perečih vprašanjih detektivske stroke, ni udeležil nihče.

Na področju definiranja detektivske dejavnosti še vedno ostaja odprto vprašanje definiranja le-te, saj je zakonsko potrebno poskrbeti, da se lahko detektivska dejavnost opravlja izključno skladno z zakonom, ki ureja to področje in ne kakor se posameznik odloči. Problem nastane namreč takrat, ko se določeno podjetje ali posameznik odloči za najem "detektiva", ki dejavnosti ne opravlja skladno z zakonom. V tem primeru gre za obliko dela na črno, ki ni podvrženo Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD-1), kar pa za naročnika predstavlja nevarnost izrabe osebnih podatkov, pridobljenih med raziskovanjem, v primeru nastanka škodnega dogodka pa ni zavarovan, kot smo za te primere zavarovani licencirani detektivi. Ker nobenega predstavnika organov, ki na tem področju lahko odločajo ni bilo, je to vprašanje še vedno odprto.

Predstavnikov z Ministrstva za javno upravo sicer ni bilo na okrogli mizi, so pa pred kratkim na DeZRS poslali dopis, kjer odgovarjajo na predlog izbrisa 33. a člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ki trenutno določa, da je javnega uslužbenca pred uvedbo nadzora na to potrebno opozoriti in mu dati možnost, da se o tem izjasni. Predlog je DeZRS podala že pred časom. Po novem naj bi člen spremenili tako, da se bo javnega uslužbenca o nadzoru obvestilo po ugotovitvi dejanskega stanja in mu v primeru ugotovljene kršitve dalo možnost, da se glede situacije izjasni. Vsekakor velik korak k učinkovitem nadzoru javnih uslužbencev v primeru kršitve pogodbe o delovnem razmerju, ki ga pozdravljamo in velik korak k enakopravnosti zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju.

Dogodka so se udeležili tudi številni novinarji, ki bodo med drugim poročali tudi o naši okrogli mizi. Povezavo do prispevkov bomo objavili takoj, ko bodo javno dostopni.